Pred nami je čas praznikov, čas objemov, stiskov rok, dobrih želja… Prihaja resnično vse to od srca ali je za tem kakšen drugi razlog?
Kolikokrat dovolimo, da vodi naša življenja um in ne srce? Smo resnično ozavestili, da mi nismo naš um?
Si dovolimo biti popolnoma prisotni v trenutku, z vsem našim bitjem z osebo, katero objamemo, kateri zaželimo vse najlepše in najboljše, ali je to samo farsa?
Sedmi Accessov ključ do totalne svobode je BREZ TEKMOVANJA. Poznano?
Kaj bi bilo potrebno, da bi ozavestili, da nam resnično ni potrebno nikoli, resnično nikoli in nikjer tekmovati z nikomur?
Kaj če smo vsi, vsak posebej čudovito, neprecenljivo, unikatno darilo vsem in vsemu kar je, točno taki kakršni smo v resnici, z vsemi “dobrimi in slabimi lastnostmi”?
Kaj bi bilo potrebno, da bi ozavestili, da je čisto vsak posameznik doprinos in del “igre, ki jo igramo v tej realnosti”?
Kaj bi se spremenilo in kaj bi kreiralo za našo Zemljo, za vse, če bi bili resnično hvaležni drug za drugega, ne glede na situacije? Če bi bili hvaležni za popolnoma vse, za “dobro in slabo”, za “dobre in slabe” ljudi?
Kaj če bi si dovolili skupaj stopati po poti zavedanja, karkoli že to pač pomeni… skupaj brez obsojanja in brez kakršnegakoli tekmovanja? V popolni hvaležnosti, da lahko izkušamo življenje na tem čudovitem planetu, da smo doprinos drug drugemu?
Vse je nasprotno od tega kar se prikazuje, in nič ni nasprotno od tega kar se prikazuje.
Kaj si izbirate Vi?
