Ta objava je namenjena predvsem tistim, ki bodo tako kot jaz, za božič sami.
Pa bomo res?
Kaj če je to vse samo iluzija, laž, ki smo jo kupili? Kaj če resnično nismo nikoli ločeni od nikogar in ničesar?
Kaj če je vedno vse z nami, del nas, pa smo prezaposleni z umom, da bi to opazili, zaznali? Kaj če nas vse “boža, neguje”, nam govori, nam hoče doprinašati v življenjski izkušnji na vse možne načine, pa nismo voljni tega prejeti samo zato, ker nas o tem niso učili v šoli? Ker je to čudno, ker je to nevidno in ne obstaja? In vendar obstaja in je čudovito.
Naša telesa, Zemlja, narava, živali, predmeti… vsi imajo svoje zavedanje in če si dovolimo povezati se z njimi, prejemati od njih, vzpostaviti energijsko “komunikacijo”, dostopimo do svojega vedenja, da resnično nismo nikoli ločeni, nikoli nismo bili in nikoli ne bomo, tudi od preminulih sorodnikov in prijateljev ne.
In ko lahko to spoznamo in ozavestimo, osamljenost izgine. Objame nas tista spokojnost, mir za katerim nekako vseskozi hrepenimo in iščemo vsepovsod.
In če si dovolimo kreirati svoje življenje skupaj z vsem vidnim in nevidnim, nastane čarovnija.
