Imate kdaj mnenje, da ste zataknjeni, da se vrtite v krogu, da niste dovolj, da ne naredite dovolj in obenem veste, da bi vas telesni proces spet spravil na ”noge”?
Ta objava me je sedaj ponesla kar daleč nazaj, ko sem si izbirala neko obdobje popolnoma biti v tej neizprosni realnosti. Bilo je vse takoooo zeloooo črno. Bil je dan telesnih procesov v Hiši radosti in klicala sem Harisa, da odpovem, da me ne bo.
Njegovo vprašanje, zakaj? Je sprožilo v meni vrsto izgovorov, laži..
Od tega, da je itak vse brez veze, da je vse tako grozno, da se niti razširiti ne morem več, da škripa pri denarju, da gre vse narobe… da sem zataknjena, da nisem doprinos nobenemu…
Njegov odziv je bil strog, jasen, kratek: ”Glej, da prideš!” in je odložil.
Priznam, bila sem šokirana in razočarana obenem, ker je spregledal mojo manipulacijo in vlogo žrtve, ki sem si jo izbirala. (takrat seveda nisem vedela, da sem se očitno zabavala, ko sem velikokrat izbirala to vlogo)
In sem šla v Hišo Radosti. Stal je za svojo mizo, šla sem do njega in se začela jokati kot najbolj uboga punčka na svetu. Začela sem mu spet razlagati svojo ”nerešljivo” počutje, situacije, nakar me je prekinil in rekel: ”Nehaj in se objemi!”
???
Objemi? Sama sebe?
In sem se objela. Ne vem točno, kaj se je zgodilo potem, kaj je on naredil, kaj sem sama naredila, samo vem, da sem po celem telesu začutila neverjetno, čudovito, pomirjujočo toploto, vse od konic prstov pa do vrha glave.
”Sedaj se pa vlezi na mizo!”
In sem se. Takoj, ko sem potem začutila na moji glavi magične prste, neke punce, ki se je vsedla za mano in začela z Barsi, se je vse, kar je še ostalo od balasta, ki sem si ga izbirala, spremenilo v majhne mehurčke, ki so se razpršili.
Magic!!!
Po tretmanu sem bila nova Tamara, z jasno odločitvijo, da bom vedno, vedno, vedno, ko si bom spet kaj takšnega izbirala, potem izbrala tudi Barse ali bilo kateri drugi telesni proces.
Torej, če si izbirate biti zataknjeni in mogoče izbirate vlogo žrtve, kjer se nič ne da… in si še vedno ne izbirate biti vprašanje, Barsov ali telesnega procesa in nimate nobenega, ki bi vas brcnil v rit, tako kot je mene takrat Haris, se pa objemite.
Ja, objemite samo/samega sebe in zaznavajte, kaj se bo dogajalo.
Od takrat jaz pogosto objamem samo sebe, svoje telo. Sedaj ne več, da bi se potolažila, sedaj se objemam iz hvaležnosti do sebe, do mojega telesa… in je čudovito.
In kako je lahko še boljše kot to?
Neskončno hvaležna tebi Haris Omanovič, da imaš vedno moj hrbet!
